Generalni konzulat RS Celovec /O generalnem konzulatu /

O generalnem konzulatu

Slovenski generalni konzulat v Celovcu domuje v stavbi, zgrajeni v ulici Radetzky v letih 1956/57 za potrebe tedanjega jugoslovanskega generalnega konzulata. Republika Slovenija je postala lastnik objekta na osnovi dogovora med državami naslednicami bivše Jugoslavije, ki so si s sporazumom, sklenjenim leta 2001, razdelile nekdanja skupna diplomatska predstavništva. Uradno je bila sicer kot lastnik vpisana v zemljiško knjigo šele leta 2014, vendar se je v stavbo vselila že leta 1996, potem ko je po razpadu Jugoslavije leta 1991 ta bila nekaj let zaprta in zapečatena, ključi pa predani celovški mestni upravi, ki je prevzela skrb za njeno vzdrževanje in varovanje, dokler ne bo prišlo do dogovora, kdo naj bi jo prevzel. Ker je bilo vseskozi jasno, da ima Slovenija predvsem zaradi svoje manjšine med vsemi državami naslednicami največji interes biti diplomatsko in konzularno še naprej navzoča na Koroškem, je mesto Celovec še pred končnim dogovorom omogočilo selitev v prazno poslopje, ki ga je Slovenija pred vselitvijo temeljito obnovila in na novo opremila, slovenski generalni konzulat je vmes deloval na naslovu Bahnhofstrasse 22 A.

Stavba, ki še po šestdesetih letih, odkar je bila zgrajena, deluje zelo sodobno, je delo  enega od najbolj priznanih arhitektov iz vrst koroških Slovencev Janeza Oswalda (umrl je leta 2011).

V konzularno območje Generalnega konzulata Republike Slovenije v Celovcu sodijo štiri avstrijske zvezne dežele, in sicer:

  • Dežela Koroška / Land Kärnten,
  • Dežela Solnograška / Land Salzburg,
  • Dežela Tirolska / Land Tirol,
  • Dežela Predarlska / Land Vorarlberg.

Generalni konzulat največ pozornosti namenja:

  • varstvu in zaščiti slovenskih državljanov ter opravljanju drugih konzularno-pravnih nalog na svojem konzularnem območju,
  • aktivnemu spremljanju položaja slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem,
  • spodbujanju vsestranskega sodelovanja z deželami v pristojnosti generalnega konzulata.

Slovenska skupnost, organizirana v štirih društvih, je dejavna tudi na Predarlskem, kjer ima generalni konzulat redne konzularne ure.

Kaj lahko diplomatsko-konzularno predstavništvo stori za vas?

Pravna podlaga

Z vidika mednarodnega prava osnovne naloge slovenskih diplomatskih in konzularnih predstavništev izhajajo iz Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih (1961) in Dunajske konvencije o konzularnih odnosih (1963).

V Sloveniji ključne konzularne naloge opredeljuje 24. člen Zakona o zunanjih zadevah. Slovenski konzulati, poleg drugih nalog, ki so ob upoštevanju mednarodnega prava določene s predpisi in navodili zunanjega ministra, opravlja zlasti naslednje naloge:

  • varovanje interesov Republike Slovenije, njenih državljanov in pravnih oseb ter opravljanje konzularno-pravnih zadev,
  • spodbujanje razvijanja odnosov na področju gospodarstva, kulture, znanosti in izobraževanja,
  • poročanje o dogajanjih na vseh področjih življenja na konzularnem območju in širše o dogajanju v sprejemni državi,
  • razvijanje sodelovanja s slovensko narodno manjšino ter slovenskimi izseljenci in zdomci ter posebna skrb za ohranjanje slovenskega jezika in kulture med njimi,
  • vzdrževanje stikov z državnimi in lokalnimi organi na konzularnem območju,
  • skrb za delovno-pravno in socialno varstvo državljanov Republike Slovenije na delu v sprejemni državi.